Klimo si želimo zaradi udobja, a ko enkrat visi na steni, jo vidimo vsak dan. V skrbno urejenem dnevnem prostoru ali spalnici lahko bela škatla s cevmi po steni pokvari vtis, ki smo ga gradili z izbiro pohištva, barv in svetil. S premišljeno izbiro naprave in mesta namestitve pa je klima lahko skoraj neopazna ali celo del oblikovanja prostora.
Estetika in funkcija skupaj
Mesto notranje enote mora najprej omogočati dobro kroženje zraka, šele nato je pomemben videz. Dobro je, da enota ni na osrednji steni, kamor se ob vstopu v prostor usmeri pogled, na primer nad televizorjem ali kaminom. Pogosto je boljša stranska stena ali stena nad vrati, s katere zrak teče vzdolž prostora. Enota naj bo poravnana z drugimi elementi, na primer z zgornjim robom omar ali okenskih okvirjev, kar daje urejen vtis.

Pomembna je tudi razdalja do stropa. Premajhna ovira zajem zraka, prevelika pa enoto spusti v vidno polje. Monter bo upošteval navodila proizvajalca, vi pa mu povejte, kakšne so vaše želje glede videza.
Barva in oblika ohišja
Bela ostaja najpogostejša barva, saj se zlije s svetlimi stenami. Vse več proizvajalcev pa ponuja tudi srebrna, grafitna in črna ohišja ter ohišja z ravnimi ali zaobljenimi linijami. Temna enota na temni steni je lahko presenetljivo diskretna, na beli steni pa postane oblikovalski poudarek. Pri izbiri razmislite, ali želite, da se klima skrije ali da izstopa kot del notranje opreme.
Oblikovalsko izrazitejši modeli so praviloma dražji od klasičnih. Pazite, da videz ne zasenči tehničnih lastnosti, saj mora naprava kljub lepemu ohišju imeti ustrezno moč, nizek hrup in dober energijski razred.
Kako skriti cevi in kabel
Najbolj moteči del montaže so pogosto vidni kanali s cevmi. Najlepša rešitev je, da je zunanja enota neposredno za steno notranje enote, tako da cevi gredo skozi zid naravnost ven in jih v prostoru sploh ni. Kadar to ni mogoče, je cevi mogoče vgraditi v steno pod omet, kar je najbolje narediti ob prenovi, ali jih voditi v kanalu, pobarvanem v barvo stene.
Pri skritem vodenju cevi v steni je treba posebej paziti na kakovost spojev in izolacije, saj so pozneje težje dostopni. Odvod kondenza mora imeti zadosten padec ali črpalko, sicer voda zastaja.
Priprava na klimo ob prenovi
Najlepše rezultate dosežemo, če je klima predvidena že ob prenovi ali gradnji. Takrat je mogoče cevi, električni priključek in odvod kondenza skriti v steno ali strop, na mestu notranje enote pa ostane le priprava. Ko pozneje namestite napravo, ni treba dolbsti sten ali polagati vidnih kanalov, rezultat pa je čist in urejen.
Pri predhodni inštalaciji je pomembno, da so cevi ustreznega premera, dobro izolirane in zaprte, da vanje ne pride vlaga ali prah. Kondenz je najbolje speljati v kanalizacijo prek sifona, ki preprečuje vonjave. Tudi če se za napravo še niste odločili, se priprava skoraj vedno izplača, saj je poznejši poseg v urejen prostor bistveno dražji in bolj moteč.
Zunanja enota in pogled od zunaj
Na videz ne vpliva le notranja enota. Zunanja enota na fasadi, balkonu ali terasi je opazna od zunaj in iz sosednjih prostorov. Na terasi jo lahko delno zakrijete z leseno ali kovinsko maskirno rešetko, vendar mora imeti dovolj prostora za pretok zraka. Ne sme biti zaprta v omaro ali nišo brez zračenja.
Če iščete napravo, pri kateri je videz enako pomemben kot delovanje, si oglejte oblikovalske serije večjih proizvajalcev, med njimi tudi klimatske naprave Daikin. Odločitev sprejmite skupaj z izvajalcem, saj šele strokovna montaža klime poskrbi, da je rezultat urejen tako na steni kot v delovanju.